Kako vzgajamo finančno pismene hčerke?

Finančna pismenost se ne začne pri investiranju. Začne se v otroštvu.

Večina žensk, ki danes podcenjuje svoje finančne sposobnosti, ni postala negotova pri tridesetih ali štiridesetih. Ta odnos do denarja se je začel veliko prej.

Raziskave OECD kažejo, da se razlike v finančni samozavesti med dekleti in fanti začnejo kazati že v zgodnji adolescenci. Ne zaradi sposobnosti, ampak zaradi pričakovanj, pogovorov in vzorcev, ki jih otroci opazujejo doma.

Če želimo drugačno prihodnost, jo moramo začeti graditi doma.

Kaj pravijo raziskave o dekletih in denarju?

Raziskava PISA Financial Literacy (OECD) je pokazala, da dekleta pogosto dosegajo primerljive ali celo boljše rezultate pri razumevanju finančnih pojmov, vendar se ocenjujejo kot manj samozavestna pri finančnih odločitvah.

To je ključno. Znanje torej ni problem – samozavest je.

Tudi raziskave Harvard Kennedy School opozarjajo, da dekleta že v osnovni šoli pogosteje izražajo dvom vase pri matematičnih in finančnih nalogah, čeprav so rezultati objektivno enaki kot pri fantih.

V Sloveniji sistematične finančne vzgoje v osnovnih šolah skoraj ni. Finančna pismenost je del posameznih predmetov, vendar ni strukturirana kot samostojna kompetenca. To pomeni, da je največja odgovornost na starših.

1. Hčerke ne učimo samo varčevati. Učimo jih odločati.

Veliko staršev deklicam daje sporočilo: varčuj, bodi previdna, ne zapravljaj.

Fantje pa pogosto dobijo drugačno sporočilo: investiraj, poskusi, tveganje je del igre.

Finančna pismenost ni samo disciplina. Je tudi razumevanje priložnosti.

Če hčerki govorimo le o varčevanju, ji nezavedno sporočamo, da je njena naloga ohranjati, ne pa ustvarjati.

Učiti jo moramo:

• kako deluje denar,
• kaj pomeni obrestno obrestni račun,
• kako delujejo podjetja,
• kaj je tveganje in kaj je premišljena odločitev.

2. Denar naj ne bo tabu tema

V mnogih slovenskih družinah se o denarju ne govori odprto. Otroci ne vedo, koliko stane življenje, kako delujejo krediti, kako se sprejemajo večje finančne odločitve.

Če hčerka nikoli ne vidi mame, kako aktivno sodeluje pri finančnih odločitvah, se nauči, da to področje ni njeno.

Modeliranje je močnejše od besed.

Če mama:

• vodi pogovor o naložbah,
• razume družinski proračun,
• govori o cenah svojih storitev samozavestno,

bo hčerka to dojemala kot normalno.

3. Učimo jo postavljati ceno svojemu delu

Ena največjih razlik med moškimi in ženskami v odrasli dobi je odnos do vrednotenja lastnega dela.

Dekleta pogosto hvalimo za pridnost, fantke za pogum.

To se kasneje pokaže pri pogajanjih o plači, postavljanju cen v podjetništvu in pripravljenosti na finančno rast.

Finančna pismenost vključuje tudi to, da hčerko učimo:

• kako vrednotiti svoje delo,
• kako se pogajati,
• kako reči ne prenizki ponudbi.

To ni pohlep. To je spoštovanje lastnega prispevka.

4. Dajmo jim odgovornost, ne samo žepnino

Žepnina sama po sebi ne pomeni finančne pismenosti.

Pomembno je, da hčerka:

• sama razporedi denar,
• sprejme odločitev med takojšnjim užitkom in dolgoročnim ciljem,
• doživi posledico napačne odločitve.

Finančna samozavest se gradi skozi izkušnje, ne skozi predavanja.

5. Govorimo tudi o investiranju

Zakaj bi bila tema investiranja rezervirana za odraslost?

Na enostaven način lahko razložimo:

• kako podjetja rastejo,
• kaj pomeni delnica,
• kako denar lahko dela za nas.

Ko deklica razume, da je lahko lastnica dela podjetja, se spremeni njena percepcija sveta. Ne vidi se več samo kot potrošnica, ampak kot ustvarjalka vrednosti.

Kako sistematično graditi finančno samozavest hčerke

Če želimo resen premik, moramo biti namerni.

1. Redni pogovori o denarju, ne samo ob težavah.
2. Vključevanje otrok v družinske finančne odločitve primerno starosti.
3. Učenje osnovnih finančnih pojmov že v osnovni š
4. Spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti, ne samo varčevanja.
5. Aktivna vloga mame kot finančnega vzora.

Finančno pismena hčerka ni tista, ki zna seštevati kovance.
Je tista, ki razume, da ima vpliv.

Prihodnost finančne enakosti se začne doma

Če želimo, da bodo naše hčerke nekoč samozavestne investitorke, podjetnice in odločevalke, moramo danes spremeniti način, kako govorimo o denarju.

Ne z velikimi govori, ampak svsakodnevnimi odločitvami.

Finančna pismenost deklet ni luksuz, je dolgoročna družbena odgovornost.